Včasih že ko se zjutraj zbudiš začutiš, da ni tvoj dan. Običajno se ne menim za to, ampak neka tesnoba je vseeno naseljena v meni. Moje telo je kot bi ga ugrabili nezemljani in počutim se tuja v njem. Poln otopelosti bi se najraje zavlekel nazaj v posteljo in počakal, da mine. Najbolje prespal. Ob takih trenutkih se privlečem za računalnik in odprem Pinterest, kjer pričnem brskati po svojih mapah. Fotografije me posrkajo in že se znajdem v vrtincu pustolovščine. Pri meni je domišljija vedno tista dobra prijateljica z velikim srcem in toplim objemom.
Kako si pa vi pomagate?
*
Sometimes when I wake up in the morning I feel that it is not my day. Normally, I do not wnat to believe in it, but I still feel it. My body is like abducted by aliens and I feel foreign to him. Full of apathy I prefer to be dragged back into a bed and wait for it to pass. Best to slept all. At such moments I drag myself up to my computer and I open Pinterest, where I start browsing my folders. Photos just suck me into and I get caught in the whirlwind of adventures. My imagination is always a good friend with a big heart and a warm hug.
What about you?
Oh, Mateja, upam, da je postal dan potem tvoj!!!!! Meni...velika čokolada, kakšen klic, klepet, včasih tišina in sprehod, včasih pomaga že, če vse spravim na papir in sanjam o boljših časih.
OdgovoriIzbrišiTopel pozdravček!
Sabina, tudi tvoji prijemi so super. mm čokolada :)
Izbriši