torek, 28. februar 2012

Moja igrača

Otroka spita, jaz pa se igram s svojo 'igračo'. Pred časom sem dobila super nagrado od Photography Concentrate (hvala Stasha!) Super zadeva, priporočam vsakemu, ki ga zanima fotografija in ne ve kje začeti. Razloženo je na razumljiv način (sploh zame.. te številke zaslonke in časa.. a sem že povedala, da ne maram matematike in da se mi to vedno znova maščuje). No in zvečer imam končno čas, da klikam, brskam, testiram in se učim. Predvsem pa uživam.



nedelja, 26. februar 2012

Ah ta dnevnik

Ta teden je bil nor. Šolske počitnice, mi pa bolni. Bolečine in jokanje tudi celo noč. Kaj več o tem pa klik na Dnevnik.



ponedeljek, 20. februar 2012

Prvi dan šolskih počitnic

Kaj ste pa vi počeli danes? 
Ostale objave si lahko ogledaš na strani Dnevnik

petek, 17. februar 2012

Dnevnik ta teden

Nikakor mi ne uspe vsak dan naložiti slik v moj dnevnik. Ne obupat, obljubim da bo zabeležen vsak dan, četudi mogoče mi ne bo uspelo dnevno objaviti. Slike bodo tako naložene kasneje. Se bom pa potrudila,da jih čim hitreje objavim. Zdaj pa hitro klik klik na nove objave.



četrtek, 9. februar 2012

Valentinčica

Nisem si mogla pomagati, da ne bi tudi sama naredila nekaj v duhu Valentinovega. S to ilustracijo za kartico počasi zaključujem sovino potovanje.




Sredino ustvarjanje

Doma preizkušali stvari za delavnico, ki jo pripravljam konec februarja. Stvari so prav fino uspele :) Bilo je luštno.



ponedeljek, 6. februar 2012

Sova HU-HU

Se vam je že zgodilo, da ko ste se vrnili na delovno mesto ni bilo vse tako kot je bilo preden ste ga zapustili. No pri meni je medtem ko me ni bilo sova spregovorila. Khm...

skica sove


petek, 3. februar 2012

Dnevnik

Pisala sem ga vsak dan. V osnovni šoli. V srednji šoli. Osebni dnevnik namreč. Tam nekje pri 20tih letih me je popadla grozna misel. Kaj če umrem in potem za mano najdejo vse te dnevnike, blodnje vsake najstnice.. me ima rad.. sigurno me ima, saj me je pogledal, sicer le za sekundo, ampak to le nekaj pomeni.. ali pa.. komaj čakam, da se odselim, doma me silijo pospravljati svojo sobo.. ali pa.. nihče me ne razume.. Priznam, nisem bila nobena Ana Frank. Zato sem začutila potrebo, da uničim vse svoje zapise. Sploh pa preteklost je preteklost in tam naj tudi ostane. Kar niti ni bilo tako enostavno, ker ko sem začela kuriti ogenj (zažgati je najbolj varno, da izbrišeš sled), sem imela veliko dela s sosedo, ko sem jo prepričevala, da je njena hiša varna in da sem še vedno prisebna.

Letos pa sem se odločila, da začnem ponovno beležiti dnevne trenutke, na svoj način, slikovni seveda. Če želiš me lahko spremljaš na strani Dnevnik. Moje leto se sicer ni začelo z januarjem (zakaj pa bi imeli vsi enako.. ok priznam, nisem uspela), ampak s februarjem.