sobota, 04. januar 2014

Through the day

Včasih že ko se zjutraj zbudiš začutiš, da ni tvoj dan. Običajno se ne menim za to, ampak neka tesnoba je vseeno naseljena v meni. Moje telo je kot bi ga ugrabili nezemljani in počutim se tuja v njem. Poln otopelosti bi se najraje zavlekel nazaj v posteljo in počakal, da mine. Najbolje prespal. Ob takih trenutkih se privlečem za računalnik in odprem Pinterest, kjer pričnem brskati po svojih mapah. Fotografije me posrkajo in že se znajdem v vrtincu pustolovščine. Pri meni je domišljija vedno tista dobra prijateljica z velikim srcem in toplim objemom. 
Kako si pa vi pomagate?

*
Sometimes when I wake up in the morning I feel that it is not my day. Normally, I do not wnat to believe in it, but I still feel it. My body is like abducted by aliens and I feel foreign to him. Full of apathy I prefer to be dragged back into a bed and wait for it to pass. Best to slept all. At such moments I drag myself up to my computer and I open Pinterest, where I start browsing my folders. Photos just  suck me into and I get caught in the whirlwind of adventures. My imagination is always a good friend with a big heart and a warm hug.
What about you?


2 komentarja:

  1. Oh, Mateja, upam, da je postal dan potem tvoj!!!!! Meni...velika čokolada, kakšen klic, klepet, včasih tišina in sprehod, včasih pomaga že, če vse spravim na papir in sanjam o boljših časih.
    Topel pozdravček!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sabina, tudi tvoji prijemi so super. mm čokolada :)

      Izbriši